[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ost vseh povabljenih in nepovabljenih gostov.
Grega in Francka ivita sreno, kakor vsi ljubei, ki ne
trpe prehude rev0 ine. Kadarkoli se vidimo, me povpra-
0 ujeta za vrle dijake, ki so spremenili s svojo dobrovolj-
nostjo najbridkej0 i as njunega ivljenja v dan sree in
veselja. Ne vem jima odgovoriti drugega, kakor da so se
raz0 li po belem svetu. Prosita me, e se zopet snidemo,
da jih pripeljem k njima. Na njunem domu bomo po-
novili in utrdili staro prijaznost pri a0 ah starega grev-
ljana in se spominjali z lahkim srcem nekdanjih nadlog
in sedanjega miru.
364
KRANJSKA JEZA
BESeDA
IGRAICA
opotoval sem ez Gorjance, da vidim zopet enkrat
Psvoje semi0 ke prijatelje. Z vozom me dojde Toma
Milutin, ki je 0 el v Belo krajino po vino. Lahko trdim, da
bi si prijetnej0 e drube ne bil mogel eleti. Mo se mi je
bil priljubil e sam po sebi, 0 e bolj pa po pripovedki kr-
marice Lenke. ez goro sva 0 la pe0 , vesele se krasnega
jutra, v vsakovrstnih pogovorih. O svoji ljubezni z Len-
ko mi zane praviti sam; njegova povest se je ujemala z
njeno popolnoma, nazadnje zdihne: Zakaj ni akala 0 e
dve leti! Mati so mi umrli in sestri se omoili oe pa
ne bi bili delali nobene zabave in neprilike.
Kaj rad bi bil zvedel, kako in kje si je na0 el svojo eno
Tonko. Tudi tej elji je ustregel Toma, kajti Dolenjec
odkriva svoje razmere brez obotavljanja loveku, kate-
remu zaupa. In zaupanje dobiva kmalu, toda ga ravno
tako hitro zopet gubi. Danes ti bo povedal vse tajnosti,
jutri pa 0 e ne ve, ali bi s tabo govoril. Misli0 , da si se mu
kaj zameril, da te je kdo pri njem zarnil, ali dostikrat se
gode take spremembe brez pravega vzroka;Dolenjca ne
vodijo pravila logike, ampak trme. Danes sem bil tako
365
KRANJSKA JEZA
BESeDA
sreen, da me je poastil ta mo z odkritosrnostjo, pri-
povedoval mi je tole:
Po materini smrti mi oe niso dali miru z enitvijo.
Ljudje so mi svetovali to pa to, ali jaz nisem maral za
nobeno. Vekrat sem hodil v blinje mesto Vohonovce
in sem popil vasi kak vrek piva pri krmarju Cvetu. Pri
njem je sluila Tonka. Videl sem jo, vem da ve ko sto-
krat in ni mi pri0 la nikoli na misel kaka ljubezen, 0 e
manj pa to, da bi jo snubil. Obna0 ala se je prijazno proti
meni kakor proti vsakemu drugemu pivcu. Spretna,
pridna in brhka se mi je zdela res, ali se je drugim tudi.
Enkrat sedimo tako za mizo jaz in 0 e moja dva vrstnika
in pijemo starino. Vino je bilo mono in prijetno, zato
zvrnemo hitro ve poliev, v tovari0 iji se zbudi dobra
volja, moja prijatelja se zaneta 0 aliti, kakor je po mestih
navada, z natakarico, s Tonko. Primo jo pra0 a: ,Ti,
ljubek, povej po pravici, da ti je dano na voljo, katere-
ga izmed nas treh bi si ti izbrala ali za 0 oceljna ali za mo-
a? Tonka se odree: ,Za 0 oceljna nobenega, za moa
pa va0 ega tovari0 a tam, ki se dri modro, kakor se spo-
dobi, in ne blebeta tako neumno kakor vidva. Ta beseda
mi 0 ine skoz srce, s Tonko se spogledava in moliva.
Drugi pot pridem sam, drugih pivcev ni bilo, s Tonko
se zaneva pomenkovati. In tako sem hodil odslej k Cve-
tu vsak dan, ali vsaj vsak drugi dan, ez dober mesec
reem Tonki, e bi me mogla rada imeti in bi hotela biti
366
KRANJSKA JEZA
BESeDA
moja ljuba zakonska ena. Ona, vidite, mi pade okoli
vratu, me poljubi, s solznimi omi spregovori: ,O srek
moj! Kako te ne bi hotela ljubiti in vzeti, ko si tako do-
ber, tako po0 ten. In tako sva se kmalu zmenila in pogo-
dila. Tonka me prosi z vzdignjenimi rokami, naj ne po-
vem tega nikomur. ,Saj pozna0 ljudi; e bodo zvedeli, da
se hoeva vzeti, bodo grajali mene proti tebi, tebe pro-
ti meni; naredili bodo zdrabo in kaj bi poela potem jaz
reva bilo bi mi skoiti v vodo, ker brez tebe mi ve ni
mogoe iveti.
Te besede so se mi zdele jako pametne, ker sem do-
bro 0 e pomnil, kako so hudobni jeziki odbili mene od
Lenke. In tako sva molala oba ko smrt, vsi trije oklici
bi se naredili obenem in v ponedeljek bo poroka. Ali ne-
kaj so ljudje vendar zavohali, bog sam si ga vedi, kje in
kako. Pri0 le so k meni tri babe in malo pozneje sosed.
Vsi 0 tirje so me hudo svarili, mi prerokovali nesreo, mi
pravili, da je Tonka hinavka, kako je ivela, se vidi od
tod, ker je rodila e nekoliko mrtvih otrok. Babam po-
kaem jezik in vrata, soseda bi bil oplazil s korobaem,
ali je prej popihal. Tako, seve, ne bi bil nikoli ravnal, ko
bi se ne bil spominjal zaveze in razveze z Lenko.
Pri nas je sploh lepa navada, e se kdo eni, da gre
pra0 at za dober svet g. fajmo0 tra. In tako sem jih pra0 al
tudi jaz in povedal vse, kaj so govorile zoper Tonko ba-
be in sosed. Gospod me poslu0 ajo in pravijo nazadnje
367
KRANJSKA JEZA
BESeDA
prav modro: ,Toma, e bo0 poslu0 al tuje ene, se ne
bo0 oenil nikoli in se tudi ne bi oenil nobeden drug,
ker ga ni na svetu loveka, ki ne bi imel sovranikov in
opravljivcev. Kadar se pa kdo eni in moi, pa objedajo
in laejo 0 e taki ljudje, ki v drugih reeh niso na0 i nepri-
jatelji. Je e taka navada. Vidite, ko bi mi bili gospod
fajmo0 ter rekli: ,Toma, varuj se, ljudi je treba poslu0 ati,
ne jemlji je bi jo bil gotovo pustil, ker se brez privo-
ljenja in potrjenja svoje duhov0 ine kr0 anski lovek ne
sme eniti. Tako pa sem se pomiril popolnoma, doma
pa sem poloil na mizo bi in brezovko, e mi pride 0 e
kdo obirat nevesto, da ga lahko precej malo po0 egetam
in spremim na cesto. Dve babi sta dobili takrat tako gor-
ke ez plea, da sta jih utili vsaj tri dni. Vidite, tako me
je bolelo, da so mi mrhe ugrabile s svojim grdim gob-
cem ubogo Lenko. In tako so naju oklicali in poroili,
da 0 e sosedje niso vedeli kdaj. Bahati se ravno ne mo-
rem, da sem ogrenil bogve kak zaklad. Tonka je pa
sitna kakor vse babe. Huda je tudi, pa to ne 0 kodi toli-
ko, zavidljive sosede mi o0 teva in goni, da je veselje. Go-
spodinja mora imeti v na0 i vasi dobro namazan jezik,
drugae se ne ubrani. Za hi0 o je kar prav, da je pri0 la k
nam: zna ne le varovati, kar imamo, ampak tudi 0 e kaj
pridobiti. Skoraj vsak teden se nese kaj naprodaj, zdaj
lonec masla, zdaj kakih sto jajc ali kak par pi0 et ali pi-
tan kopun, repno seme, predivo in drugi taki kmeki
368
KRANJSKA JEZA
BESeDA
pridelki, druge sosede pa ni. Zato pravijo ljudje, da se
v nje roki spremeni kamen v denar. Vsako leto si moreva
prikupiti kako njivico ali travniek, zdaj misliva, kako bi
pridobila 0 e en vinograd. Sitna in huda je pa res stra0 no;
je kri z babami; ali brez njih pa kmetje tudi ne bi mogli
prebiti lahko.
tirinajst dni nato grem mimo Milutinove hi0 e in sli-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]